Umetnost univerzalnega jezika

"Najboljši način napovedovanja prihodnosti je, da jo izumite."

I was raised to show respect!

To show and get ...

"I was raised to show respect. I was taught to knock before I open a door. Say hello when I enter a room. Say please and thank you, and to have respect for my elders. I'd let another person have my seat if they need it. Say 'yes sir' and 'no sir', and help others when they need me to, not stand on the sidelines and watch. Say 'excuse me' when it's needed and to love people for who they are and not for what I can get from them and most importantly:

I was also raised to treat people exactly how I would like to be treated by others. It's called respect."

Swing v Sloveniji

»Glasba je zelo lepa zadeva, ampak vse, kar je okrog glasbe, je pa lahko zajebano.«

(Boštjan Gombač)

https://www.youtube.com/watch?v=oaBfatLNuj8

Poznavanje in razumevanje družbenega okolja, v katerem živimo, sta temelj sožitja

razlicnih kultur. Delo je namenjeno spoznavanju svingovske kulture v slovenskem prostoru

in njene vloge od zacetkov svinga do danes. Izpostavljeni so posamezni elementi kulture

svinga, ki so hkrati tudi njene glavne sestavine in gonilo obstoja. Vecja pozornost je

namenjena svingovski glasbi in svingovskemu plesu. V grobem so prikazane tri faze razvoja

kulture svinga v Sloveniji, in sicer gre za prvo fazo njenih zacetkov in zatona prvotnega

svinga, nato za fazo njegovega preporoda in zatem še hitre popularizacije, kar lahko

upoštevamo kot tretjo fazo njegovega razvoja, t.i. novo obdobje svinga.

Besedilo bogatijo številni citati nekaterih glavnih predstavnikov posamezne scene, kar

omogoca boljši vpogled v pojav in njegovo globlje razumevanje. Uporabljena strokovna

literatura zajema popularno glasbo in kulturo ter je povezana s širšim podrocjem raziskovanja

skozi razlicna obdobja ob spremljanju družbenih sprememb. Iz raziskave je razvidno, kako

nekaterim postane scena tudi življenjski stil in nekaterim samo nacin preživljanja prostega

casa. Danes se ob pojavu vse vec razlicnih podkultur nekatere ohranjajo in razvijajo naprej,

druge so prisotne le krajši cas in gredo hitro v pozabo.

Sving je bil skozi celo stoletje in številne družbene spremembe na slovenskih tleh

deležen obojega, tako pozabe kot današnje vnovicne popularizacije in intenzivnega razvoja.

Naloga celostno obravnava kulturo svinga in njen razvoj v Sloveniji. Priloga in dodatek za

boljše razumevanje je film avtorice, posnet na terenu med leti 2011 in 2014.

V Ljubljani so zaceli mladi glasbeniki ustanavljati skupine, ki so v glavnem igrale na plesnih

vajah, kjer se je zacela razvijati prva slovenska mladinska subkultura. Združevala je tako

glasbenike kot poslušalce, ki so z jazzom izražali svoj odnos do življenja in družbe, v kateri so

živeli. (Urban Koder)

Petinštiridesetega leta smo imeli majhen radio, sem zacel poslušat Voice of America
pa te razne ameriške postaje, ki so bile stacionirane v Evropi. Ta muzika je bila tud za njih
dobra propaganda. Takrat se je to veliko predvajalo, ja; navdih sem dobil tudi s poslušanjem
skladb. V Celju sem gledal tudi film o Glennu Millerju z naslovom Sun Valley Serenade, že
kmalu po vojni, enega oseminštiridesetega. Predvajali so ga štirikrat, šel sem na vse predstave
in si nekaj zapisoval, iz tega sem crpal. On je bil tudi moj idol, tipicen swing orkester. (Mojmir Sepe)

Sving je ples, ki je danes skoraj sto let star in še vedno živi, to je presenetljivo. (Sajles Šinkovec)

Ce ne bi bilo Sajlesa, mislim da bi se sving kljub temu razvil v Sloveniji, ampak Sajles je
bil ta vzvod, on je s svojo energijo in s tem, ko je imel okoli sebe nas, uspešno umestil sving
sceno v Slovenijo. Ko smo mi prišli ven in pokazali naše plese, so nas ljudje videl, to je bil pravi
bum, plesne šole tega niso bile sposobne narediti. Sving bi se sicer v vsakem primeru razvil,
ampak z najmanj triletnim zamikom. (Nejc Zupan)

…sving ja, je pac tako, to imaš ali pa nimaš. (Mojmir Sepe)

Ljubljana skozi oči mladih antropologov z vseh koncev bivše SFRJ

Etnologi in antropologi naj bi bili tisti, ki vedo največ o nas, ljudeh. O naših vzorcih obnašanja v družbi, ki temeljijo na kulturi. Zaradi tako dobrega poznavanja takšne tematike so lahko tudi najbolj kritični do vsakršnih praznih, demagoških ali kvazimoralističnih drž in trditev, ki tako lepo uspevajo politikom. Ni jih strah obrobnih in na obrobje zrinjenih tem, še celo radi jih imajo in naglas spregovorijo o tem.

VIDEO:

https://www.youtube.com/watch?v=1_YX11oRgBQ

V času, ko se tepta naša družbena preteklost, ko se skuša pozabiti dejstvo, da smo bili včasih partizani, komunisti, del Socialistične federativne republike Jugoslavije; ko se grdo gleda priseljence iz naših bivših bratskih držav in se jim celo še vedno ne prizna, da smo velikemu številu pred dvajsetimi leti storili krivico, antropologi tem tendencam kažejo jezik. Mladi študentje etnologije in antropologije iz bivših bratskih držav se zbirajo na konferenci'Roaming Anthropology' in skušajo obuditi bivšo bratsko povezavo ter premostiti prepreko jezika, ki so ga naši starši še vsi obvladali.

Sečnja in spravilo lesa nekoč in danes: PREMIERA FILMA, Natalija Šepul

Sodelujoči na premieri:

V ozadju folkloristi, spredaj od leve

Helena Šepul, Jožef Šepul, Peter

Peruzzi, Alojz Peršak,

Natalija Šepul

Ljudska: Rožic ne bom trgala (za citre: Natalija Šepul)

Rožic ne bom trgala

Rožic ne bom trgala, da bi venec spletala.
Mirno, svobodno, ljubo,
po planincah naj cveto.

Ako bi jo trgala, rožica bi vmirala.
Glavico povesila,
sonca ne bi včakala.

Tudi jaz sem rožica,
z domačega vrta vzklijena.
Skrivam se zdaj tu, zdaj tam.
Trgati se pa ne dam!

Rožic ne bom trgala,
srca so nedolžnega.
Naj z menoj še vživajo:
mir , ljubezen, svobodo.

Zither, Jazz, Latin, Blues....

 Das in der Zither mehr steckt als Gstanzl und Volksmusik beweisen vier:

Zither, Jazz-Exercise

Theme from the Third Man Anton Karas, zither

Blues, Rock'n'Roll und lateinamerikanische Musik, klingt es halt anders. 

Mit der Zither wird alles exotischer und bekommt einen speziellen Groove.

Gozdovi v mesečini: prirejeno za citre

Gozdovi v mesečini

Vilko in Slavko Avsenik

Elza Budau (besedilo)

 

Vedno znova rad bi v zeleno naročje.

Ki je spleteno iz smrek in mahov, 

tisočkrat vračam se k tebi domov.

Vedno znova rad bi iz sive tujine v sanjah kot deček pobegnil nazaj,

v tihi zeleni raj. 

 

Oj gozdovi, v mesečini,

včasih vas dan zlati, 

včasih vas noč srebri.

V mesečini so spomini ,

vedno ste v srcu z mano, vedno ste v snu z menoj.