sobota, 31. oktober 2015

Swing v Sloveniji


»Glasba je zelo lepa zadeva, ampak vse, kar je okrog glasbe, je pa lahko zajebano.«
(Boštjan Gombač)
Poznavanje in razumevanje družbenega okolja, v katerem živimo, sta temelj sožitja
razlicnih kultur. Delo je namenjeno spoznavanju svingovske kulture v slovenskem prostoru
in njene vloge od zacetkov svinga do danes. Izpostavljeni so posamezni elementi kulture
svinga, ki so hkrati tudi njene glavne sestavine in gonilo obstoja. Vecja pozornost je
namenjena svingovski glasbi in svingovskemu plesu. V grobem so prikazane tri faze razvoja
kulture svinga v Sloveniji, in sicer gre za prvo fazo njenih zacetkov in zatona prvotnega
svinga, nato za fazo njegovega preporoda in zatem še hitre popularizacije, kar lahko
upoštevamo kot tretjo fazo njegovega razvoja, t.i. novo obdobje svinga.
Besedilo bogatijo številni citati nekaterih glavnih predstavnikov posamezne scene, kar
omogoca boljši vpogled v pojav in njegovo globlje razumevanje. Uporabljena strokovna
literatura zajema popularno glasbo in kulturo ter je povezana s širšim podrocjem raziskovanja
skozi razlicna obdobja ob spremljanju družbenih sprememb. Iz raziskave je razvidno, kako
nekaterim postane scena tudi življenjski stil in nekaterim samo nacin preživljanja prostega
casa. Danes se ob pojavu vse vec razlicnih podkultur nekatere ohranjajo in razvijajo naprej,
druge so prisotne le krajši cas in gredo hitro v pozabo.
Sving je bil skozi celo stoletje in številne družbene spremembe na slovenskih tleh
deležen obojega, tako pozabe kot današnje vnovicne popularizacije in intenzivnega razvoja.
Naloga celostno obravnava kulturo svinga in njen razvoj v Sloveniji. Priloga in dodatek za
boljše razumevanje je film avtorice, posnet na terenu med leti 2011 in 2014.

V Ljubljani so zaceli mladi glasbeniki ustanavljati skupine, ki so v glavnem igrale na plesnih
vajah, kjer se je zacela razvijati prva slovenska mladinska subkultura. Združevala je tako
glasbenike kot poslušalce, ki so z jazzom izražali svoj odnos do življenja in družbe, v kateri so
živeli. (Urban Koder)

Petinštiridesetega leta smo imeli majhen radio, sem zacel poslušat Voice of America
pa te razne ameriške postaje, ki so bile stacionirane v Evropi. Ta muzika je bila tud za njih
dobra propaganda. Takrat se je to veliko predvajalo, ja; navdih sem dobil tudi s poslušanjem
skladb. V Celju sem gledal tudi film o Glennu Millerju z naslovom Sun Valley Serenade, že
kmalu po vojni, enega oseminštiridesetega. Predvajali so ga štirikrat, šel sem na vse predstave
in si nekaj zapisoval, iz tega sem crpal. On je bil tudi moj idol, tipicen swing orkester. (Mojmir Sepe)

Sving je ples, ki je danes skoraj sto let star in še vedno živi, to je presenetljivo. (Sajles Šinkovec)

Ce ne bi bilo Sajlesa, mislim da bi se sving kljub temu razvil v Sloveniji, ampak Sajles je
bil ta vzvod, on je s svojo energijo in s tem, ko je imel okoli sebe nas, uspešno umestil sving
sceno v Slovenijo. Ko smo mi prišli ven in pokazali naše plese, so nas ljudje videl, to je bil pravi
bum, plesne šole tega niso bile sposobne narediti. Sving bi se sicer v vsakem primeru razvil,
ampak z najmanj triletnim zamikom. (Nejc Zupan)

…sving ja, je pac tako, to imaš ali pa nimaš. (Mojmir Sepe)



petek, 30. oktober 2015

Ljubljana skozi oči mladih antropologov z vseh koncev bivše SFRJ


Etnologi in antropologi naj bi bili tisti, ki vedo največ o nas, ljudeh. O naših vzorcih obnašanja v družbi, ki temeljijo na kulturi. Zaradi tako dobrega poznavanja takšne tematike so lahko tudi najbolj kritični do vsakršnih praznih, demagoških ali kvazimoralističnih drž in trditev, ki tako lepo uspevajo politikom. Ni jih strah obrobnih in na obrobje zrinjenih tem, še celo radi jih imajo in naglas spregovorijo o tem.





VIDEO:


V času, ko se tepta naša družbena preteklost, ko se skuša pozabiti dejstvo, da smo bili včasih partizani, komunisti, del Socialistične federativne republike Jugoslavije; ko se grdo gleda priseljence iz naših bivših bratskih držav in se jim celo še vedno ne prizna, da smo velikemu številu pred dvajsetimi leti storili krivico, antropologi tem tendencam kažejo jezik. Mladi študentje etnologije in antropologije iz bivših bratskih držav se zbirajo na konferenci'Roaming Anthropology' in skušajo obuditi bivšo bratsko povezavo ter premostiti prepreko jezika, ki so ga naši starši še vsi obvladali.